Mesto Krk, upravno, poslovno in kulturno središče otoka, spada med tista jadranska in sredozemska mesta, v katerih so sledovi tisočletne preteklosti vidni na vsakem koraku. Že v samem imenu mesta so vidni sledovi predromanske, ilirske civilizacije, ki je mesto in otok Krk imenovala K(u)R(y)K(ta), torej Kuryeta.

Na podlagi najdenega arheološkega gradiva se kot ustanovitelji mesta navajajo Liburni, eno od ilirskih plemen, iz rodu Kuriktov (Čeprav je temelje morda postavil že kdo pred njimi!). Na območju mesta so očitno našli strateško ugodno lego, vir pitne vode, naravno zaščiteno pristanišče in rodovitno zemljo v zaledju.

Ker je bilo leta 476 Zahodno rimsko cesarstvo ukinjeno, se je Krk v novih razmerah znašel pod bizantinsko oblastjo in vplivom tistega dela rimskega cesarstva, ki je trajal še tisoč let. Že v času cesarja Justinijana, v 6. stoletju, je Krk postal del eksarhata (vojaško-upravnega območja) s sedežem v Raveni, s tem da je ta upravna povezava trajala do leta 1115.

Prav v bizantinskem obdobju je Krk kot nekdanji antični municipij ohranil določeno samostojnost in neodvisnost. Razvoj je torej postopoma šel v smeri demokratično organiziranih komun. Takrat je bil na čelu mesta prior, ki sta ga domnevno izbirala duhovščina in ljudstvo. 

V 6. in 7. stoletju je prišlo do preseljevanja ljudstev – velikega zgodovinskega preloma z dolgotrajnimi posledicami. Glede na to, da otok Krk leži blizu celine, slovanskim naseljencem zagotovo ni bilo težko priti do njega. Prvi otoški kraji, kamor so se naselili Hrvati, so bili Omišalj, Dobrinj, Vrbnik in Baška, pozneje pa so obvladovali skoraj celotno otoško območje razen mesta Krk. Mesto Krk je bilo zavarovano z močnim obzidjem, znotraj katerega se je umaknilo preostalo romansko (in romanizirano) prebivalstvo, ki je tam ohranilo romansko kulturo. 

V mestu Krk so torej uporabljali latinski jezik, v okoliških krajih pa hrvaščino in glagolico. Veljala je dvojna zakonodaja, pozneje pa tudi dva statuta. Na škofovskem sedežu je bogoslužje potekalo v latinščini, v okoliških krajih pa v hrvaškem (staroslovanskem) jeziku. Takšen odnos se je ohranil stoletja. 

Bartol in Vid Frankopan sta otoku vladala približno 30 let. Najbolj jasen pokazatelj njune vladavine in skrbnosti ter želje po urejeni kneževini kažejo gradnja mestnega sodišča na trgu Kamplin, dozidava stolnice in gradnja cerkve sv. Kvirina. Krški knezi so sčasoma razširili svoje posesti, s tem pa tudi oblast na celini – v Vinodolu, Senju, Modrušu, Liki in Kordunu. Na širšem hrvaškem območju so imeli pomembno vlogo, saj je Ivan V. (?–1393) leta 1392 postal hrvaški ban, njegov sin Nikola IV. (1360–1432), prav tako ban, pa je zaznamoval vrhunec moči krških knezov. Zadnjih trideset let vladavine družine Frankopanov na Krku je zaznamoval Ivan VII. (1451–1480). 

Nova ikonografija, vodena s politiko, je zaznamovala to večstoletno obdobje, kar pomeni, da so na različnih mestih nastajala zmagovita znamenja Benetk, predvsem krilati lev, pred katerim je knjiga (odprta, če je bila republika v miru, ali zaprta, če je bila v vojni), sicer simbol sv. Marka evangelista, zavetnika Benetk.

Za začetek organizirane turistične dejavnosti je pomembno leto 1897, saj sta bila takrat odobrena statut in delo novoustanovljenega Društva za olepšanje mesta Krk, prvega te vrste na otoku. To društvo je začelo s promocijo mesta s tiskanjem razglednic in poštnih dopisnic. Toda konkreten zagon razvoju turizma je dal Čeh Jaromir Machaček, profesor na Trgovski akademiji v Pragi, ki je v letih 1909 in 1910 na območju Dražice zgradil tri objekte, znane kot Mohačeve vile. Ob teh objektih so bile tudi plaže za kopanje, leta 1910 pa je bilo zgrajeno kopališče s kabinami. 

Zgodovina hotelov v mestu Krk: podjetnica Marica in njen uspeh

Primat v hotelirstvu mesta Krk vendarle pripada Marici Žic Klačić (1887–1948), ki je okoli leta 1910 v zgradbi na obali ob Malih mestnih vratih odprla prvi hotel z imenom Quarnero, pozneje preimenovan v Jugoslavija, nato pa v bližini zgradila nov hotel z istim imenom. V zalivu Dražica je bil zgrajen Hotel Adria, ki je tik pred vojno pogorel, med najzgodnejše krške hotele pa spadajo še: hotel Bosna (pozneje hotel Zagreb) na območju Dražice, zgrajen leta 1927, in hotel Krk, urejen okoli leta 1928 v starem mestnem jedru.