Vela placa, Veliki trg ali Platea magna, kot pravijo viri, je glavni trg v Krku, za katerega se domneva, da je ohranil svoj namen še iz rimskih časov. Rimski arhitekt Vitruvij je graditeljem naročil, da naj bo trg, kadar je mestno obzidje ob morju, blizu pristanišča, ko pa je obzidje dlje od morja, pa v središču mesta. Če trga prej ni bilo, so ga Rimljani oblikovali po tem pravilu. Nedvomno je bil večji in se je raztezal južneje, v smeri Malih vrat, vendar njegova površina iz rimskega obdobja in zgradbe, ki so ga takrat obdajale, še niso raziskane.

Trg je bil prvič omenjen leta 1263, v srednjem veku pa je bil še naprej središče mestnega upravnega življenja z mestno hišo in dvema ložama, ki sta po vsem sodeč prevzeli vlogo rimske tržne bazilike in tržnih verand. Na trgu je bil tudi zapor, ki je deloval do prve polovice 20. stoletja. Iz različnih dokumentov je znano, da je bilo na trgu skozi stoletja vedno več obrtnih delavnic in trgovin. Prvi beneški providur Antonio Vinciguerra se je konec 15. stoletja odločil obnoviti mestno obzidje, vključno s trgom, namesto stare mestne hiše pa je zgradil novo – Torrion – ki se je ohranila do danes. 

Krona rezervoarja providurja Angela Gradeniga, ki od leta 1997 zavzema osrednje mesto na trgu, je bila izdelana leta 1558 in predstavlja najpomembnejši primer klesane renesančne urbane opreme na otoku in širšem kvarnerskem območju. Krona je šesterokotna in sestavljena iz šestih reliefnih plošč različnih dimenzij. Na večjih ploščah so upodobljeni krilati lev sv. Marka z odprto knjigo, zavetnik mesta – sv. Kvirin – in grb providurja Angela Gradeniga, na manjših pa reliefni okrasi in napis, ki slavi providurjev uspeh pri obrambi mesta pred Uskoki.

Pod trgom je dragoceno arheološko najdišče z ostanki najstarejšega dela mestnega obzidja iz 4./3. stoletja pr. n. št. in enoladijske cerkve sv. Štefana prvomučenika, ki naj bi izhajala še iz predromanskega obdobja.

Trden šesterokotni poznogotski stolp na strateško pomembni lokaciji, kjer se stikata zahodni in južni del mestnega obzidja, nedaleč od Malih vrat, je dal leta 1407 zgraditi knez Nikola IV. Frankopan, o čemer pričata napis in družinski grb, vklesana na fragment rimske stele (nagrobnika) iz 1. stoletja, nameščene na pročelju. Ta stolp je bil del celovite utrditve mestnega obzidja.