Med obnovo hiše na obali v mestu Krk leta 1990 je bil najden kamniti napis v latinščini, na katerem je poleg imen dveh mestnih magistratov, Turusa Pataliusa in Venetusa Lastimeisa, tudi opomba o prenovi Venerinega templja z javnim denarjem. Ta napis se povezuje z epizodo rimskih državljanskih vojn oziroma s spopadom med Pompejevimi in Cezarjevimi četami leta 49 pr. n. št., na ogled pa je v galeriji Fortis v Ulici dr. Dinka Vitezića. Domneva se, da so Pompejci namenoma dali uničiti tempelj, ker je Cezar Venero razglasil za pramater svoje rodbine. Ostanke Venerinega templja si lahko ogledate v pritličju renesančne hiše v Ulici Biskupa Antuna Mahnića, danes trgovini Memento Venerem, del njegovega domnevnega oltarja pa v hiši Perossi na Veli placi, danes gostinskem objektu Volsonis.

Znotraj mestnega obzidja sta po dosedanjih raziskavah le dva glagolska spomenika: Krški napis iz 11. stoletja in glagolski napis na umivalniku iz zakristije frančiškanskega samostana. 

Krški napis, pisan v okrogli glagolici, je bil najden na vogalu zgornjega dela pročelja kanonične hiše v Ulici Dinka Vitezića 11, leta 1953 pa so ga vzeli iz zidu in ga, da bi ga ohranili, postavili v notranjost hiše.  Na njem je razbrati štiri vrstice črk okrogle glagolice, na podlagi prepisa Branka Fučića pa napis sledi gradnji neznane stavbe: Se (ovo) zida Maj opat i Radonja, Rugota, Dobroslav.

Krški napis je poleg Plominskega napisa in Valunske plošče med najstarejšimi glagoljaškimi najdbami, starejši pa je celo od Bašćanske plošče iz leta 1100.

Frankopanski grad – utrjena rezidenca krških knezov in edini ohranjen profani srednjeveški spomenik v mestu Krk je arhitekturno opredeljen v razponu od 12. do 16. stoletja. Njegov najstarejši del je kvadratne oblike, gre za frankopanski stolp – sodno dvorano ob škofijskem poslopju, ki je bila dokončana leta 1191, o čemer priča latinski napis, ohranjen na luneti nad vhodnimi vrati. Na njem je poleg letnice zapisano, da stolp predstavlja delo celotne občine in da so ga začeli graditi v času krškega škofa Ivana ter krških knezov Bartola in Vida.