Mestno obzidje skoraj v celoti obdaja staro mestno jedro Krka s kopenske in morske strani, zaradi odlične ohranjenosti pa danes predstavlja redkost na nacionalni ravni. Je namreč tretje največje na Hrvaškem, za Stonom in Dubrovnikom! Obzidje, ki je določalo notranjo ureditev mesta, v katerega se je vstopalo in izstopalo skozi štiri mestna vrata, je Krčanom tisočletja zagotavljalo nemoteno življenje.

Najstarejši deli mestnega obzidja, in sicer predromanski, segajo v 4./3. stoletje pr. n. št. Toda prvič je omenjeno na rimskem kamnitem napisu, ki je bil ustvarjen med letoma 50 in 30 pr. n. št. in najden leta 1848, na njem pa je zapisan tudi podatek o njegovi dograditvi. Druga pomembna zgodovinska omemba mestne obrambne zgradbe je iz leta 1133, ko so se za njeno obnovo dogovarjali škof, krški sodniki in knez Dujam. To je bilo po hudi škodi, ki jo je obzidje utrpelo med intenzivnim napadom na Krk. V naslednjih stoletjih so obzidje nenehno vzdrževali, vendar je zadnjo večjo razširitev leta 1489 ukazal providur Antonio Vinciguerra. Obzidje je služilo za obrambo mesta do sredine 17. stoletja, ko se je spremenil princip vojskovanja, s tem pa so tudi obrambni zidovi izgubili svoj prvotni namen.

Vsi vhodi v mesto so bili utrjeni s stolpi, kar je vidno tudi na tlorisu iz leta 1821. Ker so bila vrata najšibkejša točka obzidja, jih je bilo treba utrditi s stolpi. Tako je bil tudi v arhitekturo samostanskega kompleksa krških frančiškanov, vpetega v mestno obzidje, vključen manjši obrambni stolp.

Obzidje je imelo štiri mestna vrata, ki so stala na štirih straneh mesta, povezana pa so bila z glavnimi mestnimi ulicami. Vrata so se zapirala z vratnicami, varovali pa so jih stražni stolpi.

Mala ali Spodnja mestna vrata so bila južni zaključek ene od dveh glavnih mestnih ulic, prvotno v obzidju škofovskega dvorca. Prvič so bila omenjena leta 1398. Zaradi izpostavljenosti udarom juga z odprtega morja so jih premaknili kakšnih sto metrov severneje v zavetno lego pri Malem pomolu, privezu za čolne. 

Gornja mestna vrata so bila na vrhu mesta in so se na eni strani stikala s frančiškanskim samostanom. Prvič so bila omenjena v spisu škofa Ivana Krčanina iz leta 1186. Vrata so odstranili v začetku 19. stoletja, vendar so na obzidju samostana in delu mestnega obzidja sledi še vedno vidne.