Triladijska cerkev Gospe od zdravja, do sredine 19. stoletja opatija sv. Mihovila (Mihaela) nadangela, je prva cerkev v mestu Krk, zgrajena v romanskem slogu. Nekoč je pripadala istoimenskemu benediktinskemu samostanu. Na zahodnem pročelju kot sestavni del cerkve stoji dvonadstropni zvonik s piramidastim zaključkom, ki po arhitekturi spominja na dve pomembni otoški cerkvi – sv. Vida v Sv. Vidu Dobrinjskem in sv. Lucije v Jurandvoru. Cerkev je imela nekoč tri apside, od katerih je ohranjena le osrednja. Apsidi stranskih ladij sta sčasoma izginili, v zidu pa so še ohranjeni njuni oboki in temelji severne apside. Sredi 19. stoletja so nad vhodna vrata vrnili timpanon, izklesan v obliki nepravilnega polkroga, ki prikazuje figove liste in roko z dvignjenima prstoma (v znak blagoslova). Gre za motiv, ki se nanaša na legendo o nerodovitni figi, ki menihom in tudi drugim vernikom nakazuje vrednost svetega življenja. Relief je najverjetneje iz romanskega obdobja, ko je bila cerkev zgrajena oziroma prezidana. Med obnovo apside leta 1973 so pod ometom odkrili kamnit friz, okrašen z romansko pletenico, ki naj bi izhajal iz 11. stoletja.

Ta cerkev je bila prvič omenjena leta 1271 v oporoki, s katero je vdova Spreza de Dominiko samostanu sv. Mihovila v mestu Krk zapustila zemljišče. Nedvomno se ta podatek nanaša tudi na cerkev, saj so samostani najpogosteje poimenovani po svetnikih, ki so jim posvečene njihove cerkve.

Ob cerkvi je bil tudi benediktinski samostan, v katerem so menihi živeli do sredine 15. stoletja. Samostanska poslopja so bila na vrtu, tako da se je eno stikalo s cerkvijo, vendar so se sčasoma popolnoma izgubila. 

Frančiškani se v mestu Krk prvič omenjajo v 13. stoletju, natančneje leta 1277 v oporoki Staše Aurumelechino. V oporoki Dese de Banissa iz leta 1284 je izrecno navedena tudi cerkev sv. Frančiška, le nekaj let pozneje, leta 1300, pa je že bila ustanovljena Bratovščina sv. Frančiška s številnimi člani. Po legendi, napisani leta 1500, naj bi sv. Frančišek na svoji poti zaradi neurja pristal v mestu Krk (in patribus Sclavoniae) in srečal puščavnika, ki je sprejel njegov nauk in tudi tu ustanovil frančiškanski red. Ne glede na to, ali gre za legendo ali dejstvo, so frančiškani imeli svoj samostan v mestu Krk kmalu po svetnikovi smrti leta 1244.

Cerkev sv. Frančiška je enoladijska, pravilno orientirana v smeri vzhod–zahod, z gotsko obokano polkrožno apsido, ki s cerkvijo tvori eno telo. Cerkveni zvonik ni bil zgrajen takrat kot cerkev, temveč pozneje, postopoma, zgornji del pa je bil prizidan šele leta 1743. 

Krški frančiškani tretjeredniki imajo v lasti eno najdragocenejših slik – Marijo z detetom – zgodnjerenesančnega mojstra Vittoreja Carpaccia.