Antična dediščina – arheološka najdišča z antičnimi ostanki
Arheološko najdišče v hiši Perossi – gostinskem objektu Volsonis
Arheološko najdišče v hiši Perossi, danes gostinskem objektu Volsonis, razkriva poznoantične segmente mestnega obzidja iz 3./4. stoletja našega štetja skupaj s preostalim delom stolpa. Obzidje je bilo takrat, kot je bilo običajno po vsem rimskem cesarstvu, zgrajeno iz nagrobnikov antične nekropole, dveh oltarjev in delov friza ene ali več kultnih zgradb. Te najdbe najverjetneje kažejo na poznoantična zahodna mestna vrata, ki so jih branili stolpi.
V tem arheološkem kompleksu je svoje mesto našel tudi dobro ohranjen tempelj, domnevno oltar Venerinega templja iz 1. stoletja pr. n. št., edini tempelj, ki je posvečen rimski boginji ljubezni in lepote na vzhodni jadranski obali in ki si ga lahko ogledate v pritličju renesančne hiše v Ulici Biskupa Antuna Mahnića – danes trgovini Memento Venerem.

Ostanki antičnega Venerinega templja – trgovina Templum Veneris
Venera je bila rimska boginja ljubezni, lepote, plodnosti in zakona, rojena je bila iz morske pene in je veljala za najlepšo boginjo rimskega panteona. Je mitična Marsova žena in Kupidova mati.
Venerinih templjev je bilo po rimskem cesarstvu veliko manj kot templjev, posvečenih drugim rimskim božanstvom, saj je morala za njihovo ustanovitev soglasje dati patricijska družina Julijcev, kar kaže na dejstvo, da je v mestu Krk živel nekdo iz te rodbine.
Ostanki zadnje strani Venerinega templja, globoke eksedre – apside z majhnim okroglim podstavkom v središču, ki bi lahko služil kot podstavek, kjer je bil kip božanstva, datirajo v 1. stoletje pred našim štetjem in so v pritličju renesančne hiše v Ulici Biskupa Antuna Mahnića, danes trgovini Memento Venerem, odkrili pa so jih leta 2011. Ostanki se ujemajo s kamnitim napisom v latinščini iz istega obdobja, ki so ga leta 1990 našli med prenovo ene od hiš na obali in na katerem je poleg imen dveh mestnih magistratov, Turusa Pataliusa in Venetusa Lastimeisa, tudi opomba o prenovi Venerinega templja, in to z javnim denarjem. Ta napis se povezuje z epizodo rimskih državljanskih vojn oziroma s spopadom med Pompejevimi in Cezarjevimi četami leta 49 pr. n. št., na ogled pa je v galeriji Fortis v Ulici dr. Dinka Vitezića. Domneva se, da so Pompejci namenoma dali uničiti tempelj, ker je Cezar Venero razglasil za pramater svoje rodbine. Poleg tega je v gostinskem objektu Volsonis na ogled domnevni del Venerinega oltarja.

Antična mozaična tla z upodobitvijo Tritona
Leta 1963 so v pritličju zasebne hiše na skromni Ribarski ulici, ki vodi od glavnega mestnega trga do Malih vrat, odkrili pravo arheološko senzacijo – antični črno-beli mozaik, ki po slogovnih značilnostih izhaja iz 1./2. stoletja po našem štetju. Ta kamnita slika je le kaplja v morju dokazov o prisotnem vplivu zahodne kulture in rimske civilizacije na otok in mesto Krk.
V središču kompozicije izstopa mitološko bitje Triton s človeškim zgornjim delom in ribjim spodnjim delom telesa. Triton je nižje morsko božanstvo, sin Pozejdona in morske boginje Amfitrite – nereide. Obdajajo ga podobe morske favne, delfini in stilizirane ribe. Predvideva se, da je Triton le ena od štirih podob, od katerih sta dve delno ohranjeni – Ihtiokentaver (?) in Pan (?) – medtem ko je bila četrta uničena s poznejšimi rekonstrukcijami. Ta mozaik kot celota je najverjetneje upodabljal temo morske pojedine.
Z motivom Tritona so pogosto krasili fontane in ladje, najpogosteje pa so ga upodabljali kot pol človeka pol ribo, ki potuje na delfinovem hrbtu. Ker so verjeli, da lahko s pihanjem v svojo školjko razburka, a tudi umiri morje (kot pravi Ovid), so ga častili predvsem pomorščaki in tudi prebivalci obalnih območij.
To antično najdišče je trenutno prizorišče konservatorsko-restavratorskih del, ki naj bi privedla do odprtja novega interpretacijskega centra.

Pohod po kulturnih spomenikih