Po sledeh zgodovine do sv. Krševana

Izhodišče te srednje zahtevne poti, dolge 7,2 km, ki kroži znotraj skrajne zahodne točke otoka, je v bližini Glavotoka. Poleg osupljive in ovrednotene gozdne pokrajine ter naselij Milohnići in Brzac pot razkrije tudi številne primere sakralne arhitekture, med katerimi največ pozornosti pritegne reprezentativen primer otoške romanske arhitekture – cerkev sv. Krševana.

Resničnost trditve, da ima območje Šotoventa, ki leži na zahodnem delu otoka Krk, idealne pogoje za izvajanje najrazličnejših rekreativnih dejavnosti, med drugim pooseblja mreža pohodniških poti, ki se večinoma vijejo skozi gozdnate predele. Kajti ta predel obsega predvsem poleti prijetno zeleno oazo in je nasprotje kamnitemu vzhodu in jugovzhodu otoka. 7,2 km dolga pot, ki kroži znotraj skrajne zahodne točke otoka in je zaradi določenih odsekov označena kot srednje zahtevna, poteka skozi osupljivo in ovrednoteno naravno okolje, hkrati pa opozarja na segmente bogate kulturne dediščine otoka. 

Izhodišče je označeno pri Glavotoku, na križišču ceste in gozdne poti. Zato se lahko pred pohodom ali po prehojeni poti, glede na to, da se začetna in končna točka prekrivata, raziskovalno motivirani pohodniki nagradijo z obiskom tega slikovitega kraja, ki je bil prvič omenjen konec 13. stoletja, in sicer kot počitniška hiša s kapelico krških knezov Frankopanov. V zadnjih desetletjih 15. stoletja so to kapelo predali frančiškanom, nakar je bil ustanovljen samostan, kmalu zatem pa je bila zgrajena cerkev, posvečena Brezmadežnemu spočetju Blažene Device Marije. Frančiškanski samostan v Glavotoku velja za oazo kulture in pismenosti, pa tudi za kraj delovanja redovnikov glagoljašev, s številnimi do danes ohranjenimi glagolskimi napisi in rokopisi. V začetnem delu boste šli skozi navdihujoče gozdno območje, in sicer najprej skozi zimzeleno oazo črnike, razglašeno za zavarovani rezervat gozdne vegetacije, na katero se navezuje gozd prastarih puhastih hrastov. Skozi gozd, po stezicah, nad katerimi se vijejo krošnje dreves, z zmernim vzponom in nato zahtevnejšim spustom, pridemo do reprezentativnega primerka otoške romanske arhitekture – cerkvice sv. Krševana, ki se nahaja nad zalivom Čavlena. Za to kamnito zgradbo, zgrajeno v 12. stoletju, so značilni nepravilen trilistni tloris s kvadratnim vhodnim prostorom, s kupolo obokano središče in križno oblikovane okenske odprtine. 

Gozd varuje tudi nadaljevanje poti, ki vodi do dveh naselij, značilnih za območje Šotoventa – Milohnićev in Brzca – s prepoznavno urbanistično strukturo. Priložnost za spoznavanje kulturnozgodovinske dediščine se tam nadaljuje, saj središče Milohnićev krasi cerkev Matere Božje od zdravja, ki je bila zgrajena v začetku 20. stoletja, medtem ko Brzac skriva še en sakralni objekt – kapelico sv. Petra, ki je bila zgrajena konec 17. stoletja. V teh krajih lahko med zasluženim počitkom poleg dediščine raziskujete tudi kakovostno lokalno kulinariko. Pohod se nadaljuje skozi oljčne nasade in obdelovalne kmetijske površine, kjer se vrnemo na izhodišče.

Izpostavljeno:

• samostan frančiškanov tretjerednikov in cerkev Brezmadežnega spočetja Blažene Device Marije, Glavotok
• gozd črnike, Glavotok: posebni rezervat gozdne vegetacije
• cerkev sv. Krševana, Milohnići
• cerkev Matere božje od zdravja, Milohnići
• kapelica sv. Petra, Brzac

Pohodniške poti uporabljate na lastno odgovornost.

Vedno imejte s seboj dovolj tekočine, pred odhodom napolnite telefon in se ustrezno oblecite za bivanje v naravi.

V primeru nesreče pokličite 112.