Sprehod po zelenem polotoku

Jugovzhodni del naselja Krk je svoje mesto našel ob gozdnatem polotoku Prnibi, ki velja za pravo zatočišče za pohodnike. Lahka pot, dolga 8,1 km, na kateri lahko uživajo pohodniki vseh generacij, tudi družine z otroki, ponuja več alternativnih poti, pri čemer pohodništvo olajša prijetna senca borovcev, pa tudi navdihujoči razgledi, ki jih na eni strani opredeljujeta otoka Cres in Plavnik, na drugi pa Puntarska draga in otoček Košljun.

Jugovzhodni del naselja Krk je svoje mesto našel ob gozdnatem polotoku Prnibi, ki ga iz več razlogov lahko štejemo za pravo zatočišče za pohodnike. Poleg tega, da se lahko 8,1 km dolgega pohoda po tej zeleni oazi lotijo pohodniki vseh generacij, tudi družine z otroki, k temu pripomore tudi urejenost poti s številnimi alternativnimi potmi, tako da si lahko vsak naredi pot po polotoku bolj ali manj zahtevno oziroma jo prilagodi svojim zmožnostim. Posebnost Prnibe je predvsem v njeni flori, natančneje v gostem gozdu (alohtonega) alepskega bora, zaradi katerega je hoja prijetna tudi poleti, kar pa dopolnjuje dostop do morja z manjšimi samotnimi plažami in še bolj samotnimi pečinami. 

Poleg vseh danosti narave, med katerimi so tudi čudoviti razgledi, ki jih opredeljujejo otoka Cres in Plavnik na eni ter Puntarska draga in otoček Košljun na drugi strani, vse pohodnike, ki jih zanima naravna, kulturna in zgodovinska dediščina, čakajo številna presenečenja. Predvsem kapelica sv. Lucije, ki je bila prvič omenjena leta 1424 in pred katero se začne pot, nato kamniti ostanki cerkvice sv. Vida, ki jih skriva gost borov gozd, in bližnji kal, medtem ko nadaljevanje poti v smeri severa vodi do pomola Sv. Mikul – nekoč živahnega krškega pristanišča, kjer je potekal promet med Punatom, Košljunom in Krkom. Ravno s te točke seže pogled proti 190 metrov oddaljenemu otočku Košljun, kjer bujen gozd stoletne črnike in črnega jesena daje zatočišče frančiškanskemu samostanu. Tamkajšnja cerkev Oznanjenja Blažene Device Marije je bila dokončana v prvi polovici 16. stoletja, zgrajena pa je bila na mestu starejše benediktinske opatije sv. Marije. Del samostanskega kompleksa so tudi zbirke z bogatim etnografskim, arheološkim in sakralnim gradivom ter knjižnica z več kot 30.000 deli. Prniba je v Krškem statutu omenjena že v 13. stoletju, z namenom razrešitve nekaterih podrobnosti pri najemu občinskih pašnikov.  V 19. stoletju so pašnike nadomestili vinogradi, oljčni nasadi in figovci, v drugi polovici 20. stoletja pa so opuščene kmetijske površine pogozdili z borovci, kar je na koncu ustvarilo okolje, kot ga poznamo danes.

Izpostavljeno:

• kapelica sv. Lucije (ob ulici Narodnega preporoda)
• ostanki cerkvice sv. Vida
• kal (v bližini cerkvice sv. Vida)
• pomol Sv. Mikul s pogledom na otoček Košljun

Pohodniške poti uporabljate na lastno odgovornost.

Vedno imejte s seboj dovolj tekočine, pred odhodom napolnite telefon in se ustrezno oblecite za bivanje v naravi.

V primeru nesreče pokličite 112.