Proti Šotoventu

Po privlačnem zahodnem zaledju mesta Krk se razteza predvsem poleti izjemno prijetna 4,8 km dolga pohodniška pot, ki pohodnike vodi skozi gozdnata območja do naselja Skrbčići, pri tem pa upošteva njihove kulinarične želje, saj se na enem mestu srečata izhodišče poti in Agroturizem Dvori Sv. Jurja. 

Po zahodnem zaledju mesta Krk, ki bo navdušilo vsakega ljubitelja naravnih lepot in goste vegetacije, se razteza zlasti poleti nadvse prijetna 4,8 km dolga pohodniška pot, pri čemer oddaljenost od obale ne zmanjšuje njene privlačnosti, saj se razkriva razgled proti morju ter otočku Plavnik in bližnjemu otoku Cres. Pohodniki, pripravljeni na novo rekreativno pustolovščino, ki se napajajo z (pri)morskimi razgledi, se bodo podali v osvajanje širše okolice mesta Krk s svojevrstne razgledne točke in hkrati nepogrešljive kulinarične destinacije, znane po domači hrani – Agroturizma Dvori Sv. Jurja, kjer je mogoče pokusiti izdelke in jedi, pri pripravi katerih so bili uporabljeni tudi plodovi dveh za otok izjemno pomembnih sadnih kultur – oljke in fige. Ravno nad zalivom Sv. Juraj se dvigajo krošnje obnovljenih oljčnih nasadov, posejanih z mrežo, spleteno iz kamnitih suhozidov. To navdihujoče naravno okolje bo pohodnike že na začetku povabilo k razmišljanju o vseh prednostih oljke: njenem trpežnem in z gostimi letnicami posejanem lesu, izjemno zdravilnih listih in plodovih kot svojevrstnim simbolom Sredozemlja. Da otok Krk v zadnjih desetletjih doživlja oljčno renesanso, priča tudi dejstvo, da je krško oljčno olje ekstra deviške kakovosti zaščiteno z evropsko označbo porekla. 

Drugo, prav tako dragoceno sadno drevo, ki ga lahko najdemo med oljčnimi nasadi in tam tudi pokusimo in ga na območju Sredozemlja gojijo že od prazgodovine, je figa. Otok je bogat predvsem z avtohtonimi sortami, kot so sušioka, belica, petrovača bela ali petrovača črna, katerih plodovi so večinoma izredne kakovosti zaradi ugodnih edafskih in podnebnih razmer. Po svoji hranilni sestavi in zdravilnih lastnostih se figa dviga nad marsikatero vrsto sadja, za prav tako zdravilne pa lahko štejemo tudi njene liste. Pohod se proti zahodu nadaljuje skozi gozdne predele Picika, zadnji del poti nad zalivoma Valbiska in Sv. Fuska pa prinaša vzpon do Skrbčićev, enega od štirih naselij Šotoventa, katerega dolga zgodovina je povezana s cerkvijo sv. Fuske (najprej s staro, zgrajeno ob morju pri naselju Pinezići, nato pa z novo, zgrajeno v župnijskem središču – Linardićih). To naselje je bilo omenjeno že sredi 16. stoletja v poročilu krškega škofa Petra Bembe, sicer v prvem celovito ohranjenem poročilu o vizitaciji krških škofov. Kot krajevno znamenitost lahko pohodniki v samem središču naselja obiščejo cerkev sv. Frančiška Asiškega, ki je bila zgrajena konec 16. ali v začetku 17. stoletja in dvakrat prenovljena v drugi polovici prejšnjega stoletja. Nad njenim prepoznavnim pročeljem se dviga zvonik v obliki preslice z dvema zvonovoma, od katerih je eden darilo lokalnih ribičev in je kot tak označen s podobo sv. Nikolaja, zavetnika mornarjev.

Izpostavljeno:

• Agroturizem Dvori Sv. Jurja
• suhozidna arhitektura – kamnite ograde
• cerkev sv. Frančiška, Skrbčići

Pohodniške poti uporabljate na lastno odgovornost.

Vedno imejte s seboj dovolj tekočine, pred odhodom napolnite telefon in se ustrezno oblecite za bivanje v naravi.

V primeru nesreče pokličite 112.