Vdihnite Šotovento

Lahka kolesarska pot, ki obišče skrajno zahodno točko otoka – Šotovento bo priljubljen med kolesarji različnih generacij. Izhodišče je označeno pri Glavotoku, poleg zaliva Čavlena pa pot zajema naselja Poljica, Milohnići in Brzac, ki so do danes ohranila svojo prvotno urbanistično strukturo s strnjenimi kamnitimi hiškami. Poleg osupljive gozdne pokrajine pot odkriva tudi dragocene primere sakralne arhitekture.

Lahka kolesarska pot, ki obišče najzahodnejšo točko otoka – Šotovento, bo zaradi svoje skupne dolžine in konfiguracije terena priljubljena med kolesarji različnih generacij, k čemur velja dodati dejstvo, da kolesarjenje poteka v najbolj zelenem delu širše okolice mesta Krk, ki je izjemno prijeten tudi v poletni vročini. 

Izhodišče je označeno pri Glavotoku, zato se lahko rekreativci-raziskovalci pred odhodom ali po končani vožnji nagradijo z obiskom tega slikovitega kraja, ki je bil prvič omenjen konec 13. stoletja kot počitniška hiša s kapelico krških knezov Frankopanov. V zadnjih desetletjih 15. stoletja so to kapelo predali frančiškanom, nakar je bil ustanovljen samostan, kmalu zatem pa je bila zgrajena cerkev, posvečena Brezmadežnemu spočetju Blažene Device Marije. Gre za preprost objekt, ki ga odlikujejo slogovne značilnosti renesanse in baroka. Frančiškanski samostan v Glavotoku velja za oazo kulture in pismenosti, pa tudi za kraj delovanja redovnikov glagoljašev, s številnimi do danes ohranjenimi glagolskimi napisi in rokopisi. 

Pot se nato skozi zeleno oazo črnike okoli Glavotoka, kjer se nadaljuje gozd puhastega hrasta, vzpenja proti severovzhodu v smeri zaliva Čavlena, pri tem pa gre skozi Dolinji drmun puški, kjer kraljuje največji, najstarejši in najbolj znan otoški hrast. To čudovito 400 let staro drevo izstopa z višino 20 metrov, premerom krošnje 30 metrov in obsegom debla več kot pet metrov. Ob prihodu na obalo se peljete po njeni liniji vse do bližnjega zaliva in skromnega pristanišča Čavlena, kjer se lahko povsem zasluženo prepustite sproščanju, v poletnih mesecih pa tudi kopanju, ob uživanju v pogledu na kanal Srednja vrata in zahodno obali sosednjega otoka Cres. Po počitku pot skozi bujno zelenje in prijetno senco vodi skozi naselja Poljica, Milohnići in Brzac, ki so vse do danes ohranila prvotno, za manjše otoške kraje značilno urbanistično strukturo, ki je prepoznavna po strnjenih kamnitih hiškah , postavljenih v vrstah ob lokalnih cestah. Skozi Poljico se kolesarjenje skozi gozd nadaljuje proti zahodu do naselja Milohnići, ki ga krasi cerkev Matere Božje od zdravja, za katero je značilno preprosto pročelje z zvonikom na preslico, zgrajena pa je bila v začetku 20. stoletja. Kolesarji v zadnji etapi pot nadaljujejo v smeri naselja Brzac, kjer se peljejo mimo še enega sakralnega objekta – kapelice sv. Petra, zgrajene ob koncu 17. stoletja, na koncu pa se z vožnjo skozi oljčne nasade in obdelovalne kmetijske površine vrnejo do izhodiščne točke – do Glavotoka. 

Izpostavljeno:

– samostan frančiškanov tretjerednikov in cerkev Brezmadežnega spočetja Blažene Device Marije, Glavotok

– največji in najstarejši otoški hrast; dva kala, Dolinji drmun puški

– zaliv in pristanišče Čavlena

– cerkev Matere božje od zdravja, Milohnići

– kapelica sv. Petra, Brzac

Kolesarske poti uporabljate na lastno odgovornost.

Vedno imejte s seboj dovolj tekočine, pred odhodom napolnite telefon in se ustrezno oblecite za bivanje v naravi.

V primeru nesreče pokličite 112.