Skozi zeleno oazo zaledja Krka

Gozdnati polotok Prnibo, ki se nadaljuje proti jugovzhodnemu delu naselja Krk, je najbolje spoznati s kolesom. Lahka pot, ki je primerna za različne starostne skupine, tudi družine z otroki, ponuja več alternativnih poti. Zaradi prijetne borove sence je idealna za kolesarjenje poleti, ponuja pa tudi čudovit razgled na Puntarsko drago in otoček Košljun, kjer je svoje zatočišče našla skupnost frančiškanov.

Gozdnati polotok Prnibo, ki se nadaljuje proti jugovzhodnemu delu naselja Krk, ob meji Kampa Krk, je najbolje in najhitreje spoznati s kolesom. Glede na to, da je pot lahka, lahko to zeleno oazo raziskujejo in prekolesarijo rekreativci različnih starosti, kar pomeni, da lahko v prijetni in sproščeni vožnji uživajo tudi družine z otroki. K temu pripomore ne le bližina naselja in njegovih objektov, ampak tudi urejenost poti z več alternativnimi potmi, tako daljšimi kot krajšimi, zato lahko vsakdo prilagodi ogled polotoka svojim željam in zmožnostim. Posebnost Prnibe je tudi v njeni flori, natančneje v gostem borovem gozdu, ki zaradi sence omogoča prijetno kolesarjenje tudi poleti, kar dodatno popestri dostop do morja s samotnimi plažami in še bolj samotnimi pečinami, kjer lahko vsakdo najde kotiček zase. 

Poleg vseh danosti narave, med katerimi so tudi čudoviti razgledi, ki jih opredeljujejo otoka Cres in Plavnik na eni ter Puntarska draga in otoček Košljun na drugi strani, vse kolesarje, ki jih zanima naravna, kulturna in zgodovinska dediščina, čakajo številna presenečenja. Predvsem kapelica sv. Lucije, ki je bila prvič omenjena leta 1424 in pred katero se začne pot, nato kamniti ostanki cerkvice sv. Vida, ki jih skriva gost borov gozd, pa bližnji kal in pomol Sv. Mikul – nekoč živahno krško pristanišče, kjer je potekal promet med Punatom, Košljunom in Krkom. Prav s te, nazadnje omenjene lokacije, seže pogled proti 190 metrov oddaljenemu otočku Košljun, kjer je svoje zatočišče našla skupnost frančiškanov. V zavetju bujnega gozda stoletne črnike in črnega jesena, zaradi česar je otoček tudi zaščiten kot poseben rezervat gozdne vegetacije, se nahaja samostan z renesančno cerkvijo in velikim atrijem. Cerkev Oznanjenja Blažene Device Marije je bila dokončana v prvi polovici 16. stoletja, zgrajena pa je bila na mestu starejše benediktinske opatije sv. Marije. Del samostanskega kompleksa so tudi zbirke z bogatim etnografskim, arheološkim in sakralnim gradivom ter knjižnica z več kot 30.000 deli, kar je zadosten razlog, da kolesarji med počitkom obiščejo to pomembno zgodovinsko znamenitost.

Izpostavljeno:

– kapelica sv. Lucije (ob ulici Narodnega preporoda)

– ostanki cerkvice sv. Vida

– kal (v bližini cerkvice sv. Vida)

– pomol Sv. Mikul s pogledom na Košljun

Kolesarske poti uporabljate na lastno odgovornost.

Vedno imejte s seboj dovolj tekočine, pred odhodom napolnite telefon in se ustrezno oblecite za bivanje v naravi.

V primeru nesreče pokličite 112.